Dolgotrajna oskrba: odhodki presegli finančni načrt za kar 40 odstotkov

Čeprav dolgotrajna oskrba zaradi preobremenjenosti vstopnih točk in kadrovskih težav na strani izvajalcev (še) ni v polnosti zaživela, so odhodki že zdaj precej nad načrtovanimi.

Po podatkih ZZZS, ki so nam jih posredovali, so mesečni izdatki za dolgotrajno oskrbo v instituciji presegli finančni načrt za kar 40 odstotkov oziroma 12,2 milijona evrov. Po trenutnih projekcijah bi lahko do konca leta načrt presegli za 120 milijonov evrov, so opozorili v odgovorih na naša vprašanja.

Kot je znano, se dolgotrajna oskrba financira iz obveznega zavarovanja, ki ga je uvedel zakon o dolgotrajni oskrbi in v katero vplačujejo zaposleni, delodajalci, samozaposleni in upokojenci. Država naj bi s temi prispevki letno zbrala približno 620 milijonov evrov.

Odstopanje glede strukture upravičencev

Po oceni ZZZS je ključni razlog za odstopanja med načrtovano in dejansko porabo struktura upravičencev po kategorijah oskrbe. Medtem ko je ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) pri pripravi finančnega načrta predvidelo, da bo v najvišji kategoriji oskrbe (četrto in peto) uvrščenih 32 odstotkov uporabnikov domov za starejše, je po dejanski prevedbi v te kategorije uvrščenih skoraj dvakrat več ljudi – 62,8 odstotka oskrbovancev.

ZZZS se zato sprašuje o "realnosti izhodišč MSP za pripravo finančnega načrta DO za leto 2026, korektnosti prevedbe oskrbovancev iz predhodnega sistema v sistem DO (…) ter ustreznosti postavljenih izhodišč MSP za oblikovanje višine pavšalnih zneskov oziroma cen".

Upravni odbor ZZZS je na seji konec februarja ministrstvo pozval, naj pripravi celovito analizo razvrščanja upravičencev po kategorijah oskrbe pri izvajalcih institucionalnega varstva. Od ministrstva pričakujejo tudi akcijski načrt ukrepov za sanacijo stanja, vključno z revizijo izvedenih prevedb oskrbovancev v sistem dolgotrajne oskrbe in ukrepi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti od 1. 12. 2025 dalje. ZZZS pričakuje odgovore do 16. marca, so nam še odgovorili pred dnevi.

MSP: Možno, da je sistem razkril to, na kar smo opozarjali

Za odziv smo prosili MSP, ki ga vodi minister Simon Maljevac. Zapisali so: "Izhodišča so bila pripravljena na podlagi podatkov, s katerimi smo v tistem trenutku razpolagali. V prvotnem planu je bilo predvideno, da se bo v dolgotrajno oskrbo v institucijah vključilo približno 18.500 oseb, dejansko pa se jih je vključilo več kot 20.000. To nas sicer veseli, vendar pomeni, da so bile že na tej točki potrebe večje od prvotnih napovedi, kar predstavlja približno 2.000 oseb več, kot je bilo upoštevano v finančnih izhodiščih."

Kot so še pojasnili, so bila omenjena izhodišča prvič predstavljena ob uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi leta 2023.

"Pri prvem izplačilu, na katero se nanaša sklep Upravnega odbora ZZZS, je treba poudariti, da je bil koncesionarjem, ki predstavljajo približno 46 odstotkov vseh izvajalcev v javni mreži, v ceni priznan in izplačan tudi zimski regres. Javnim zavodom pa je bil ta izplačan preko državnega proračuna v decembru. Cene storitev za javne zavode in koncesionarje so zato dejansko izenačene šele od januarja dalje," so navedli.

Kot pravijo, so že opravili analizo stanja glede prevedb kategorij. "Pri zavodih, kjer so največja odstopanja, bomo zahtevali konkretna pojasnila, zakaj je do takšnih razlik prišlo. Možno pa je tudi, da je nov sistem dolgotrajne oskrbe razkril nekaj, na kar smo že dlje časa opozarjali – da prejšnji sistem ni bil ustrezen niti za stanovalce niti za izvajalce. S terena namreč prihajajo informacije, da nekateri uporabniki niso bili ustrezno kategorizirani zaradi višine plačila, saj tega ne bi zmogli plačati, izvajalcem pa bi tako nastajale večje terjatve."

Poudarili so še, da sta med letoma 2020 in 2025 kategoriji III in IV (najvišji kategoriji po zakonu o socialnem varstvu) ustvarili skoraj 80 odstotkov celotnega povečanja števila upravičencev, pri čemer je kategorija IV rasla skoraj petkrat hitreje kot kategorija I. Hkrati se je delež III in IV kategorije v strukturi povečal z 58 odstotkov na več kot 62 odstotkov. Takšna koncentrirana rast v višjih kategorijah nakazuje sistemski premik razvrščanja uporabnikov v zahtevnejše kategorije, so zapisali na ministrstvu.

V domove prihajajo ljudje, ki potrebujejo veliko storitev

Temu pritrjuje tudi predsednik Združenja direktorjev članov Socialnih zavodov Slovenije Andrej Štesl. Poudaril je, da v zadnjih letih v domove prihajajo ljudje, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo večji obseg storitev, kar pomeni, da se struktura nagiba proti višjim kategorijam.

Tudi iz poročila Skupnosti socialnih zavodov za leto 2024 (ki je zadnje objavljeno) izhaja, da je bilo več kot 60 odstotkov uporabnikov domov v dveh najvišjih kategorijah oskrbe.

Doplačevanja, kot kaže, za zdaj ne bo

"Glede na nova dejstva in vse pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe smo skupaj z ZZZS že pripravili spomladansko projekcijo 2026/2027," so nam včeraj zagotovili na ministrstvu. "Ta trenutno ne kaže nobenih indicev, da bi bilo v bližnji prihodnosti treba uvajati doplačila za storitve dolgotrajne oskrbe."

Ob tem so opozorili, da bi bilo treba spremeniti način razmišljanja o javnih financah. "V Sloveniji bi morali začeti razpravljati o tem, da dobro načrtovana javna blagajna ni tista, ki ustvarja primanjkljaj (OZZ, ZPIZ itd.) in ga nato pokriva državni proračun (spet vsi mi državljani), temveč tista, pri kateri po financiranju vseh storitev ostaja tudi določen presežek. Presežek v javnih blagajnah sam po sebi ni negativen pojav. Pri dolgotrajni oskrbi ga lahko razumemo kot določeno 'rezervo' ali varnostno zalogo za prihodnje potrebe. Ta miselni okvir bomo morali postopoma začeti spreminjati, če se želimo kot družba približati najbolj razvitim državam EU." S tem so se odzvali na kritike, da je v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo v letu 2025 nastalo kar 143 milijonov evrov presežka.

Prevedenih več kot 20.000, na novo sprejetih 170

Dolgotrajna oskrba v instituciji se po zadnjih podatkih ZZZS izvaja za 20.988 upravičencev. Velika večina teh, 19.306, je bila prevedena iz sistema socialnega varstva, kar pomeni, da so bili že prej uporabniki domov, ob uveljavitvi pravice 1. decembra 2025 pa so se na podlagi soglasja zgolj prevedli v novi sistem dolgotrajne oskrbe.

Na novo je bilo po sistemu dolgotrajne oskrbe sprejetih 168 upravičencev, dva pa sta se vključila v dnevni center.

Dolgotrajna oskrba na domu se po podatkih ZZZS trenutno izvaja za 235 ljudi.

Največji del sredstev iz zavarovanja, od koder se po novem financira oskrba, je bil februarja tako namenjen dolgotrajni oskrbi v institucijah (42,5 milijona evrov). Za oskrbo na domu je ZZZS februarja plačal 41 tisoč evrov.

90 milijonov za pravico izven dolgotrajne oskrbe

Precejšen del sredstev iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo se namenja tudi za dodatek za pomoč in postrežbo. Gre za pravico po zakonu o socialnem varstvu, za katero od 1. decembra 2025 ni več mogoče zaprositi, prejemajo ga le še tisti, ki so ga pridobili pred tem datumom.

ZZZS ta sredstva skladno z zakonom izplačuje ZPIZ, ki ga nato nakaže upravičencem. V letu 2025 je znašal odhodek ZZZS za ta namen nekaj več kot 108 milijonov evrov, v letu 2026 pa so ti odhodki načrtovani v višini 91 milijonov evrov.

V minulih mesecih je bilo v zvezi s tem slišati kar nekaj kritik, saj gre, kot rečeno, za socialnovarstveno pravico, financira pa se z namensko zbranimi sredstvi za dolgotrajno oskrbo.

Primanjkljaj bo krit iz lanskega presežka. "Rezerva" tudi v proračunu

ZZZS je iz naslova obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo za letošnje leto načrtoval 663,4 milijona evrov prihodkov in 723,1 milijona evrov odhodkov – če bodo dejansko uveljavljene vse pravice. Primanjkljaj, kakršen je bil načrtovan, naj bi v letu 2026 znašal 59,7 milijona evrov. Kril naj bi se iz lanskega presežka, ki ga je bilo za kar 143 milijonov evrov.

Kot rečeno, ZZZS zdaj opozarja, da bi zaradi višje porabe za dolgotrajno oskrbo v institucijah načrt lahko presegli za 120 milijonov evrov.

Zakon o dolgotrajni oskrbi sicer določa, da se ta lahko delno financira tudi iz proračuna, pri čemer se za to lahko nameni največ 190 milijonov evrov proračunskih sredstev letno.

Zakon pa vsebuje tudi določila, s katerimi bi lahko država dolgotrajno oskrbo "gasila", če bi zanjo zmanjkalo denarja. Dopušča namreč možnost, da bi od leta 2028 dalje posameznik sam prispeval 10 odstotkov vrednosti storitev dolgotrajne oskrbe ter 20 odstotkov dodatnih storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti (fizioterapije, delovne terapije, svetovanj ...).